Recesija na nepremičninskem trgu v Severni Ameriki, v Evropski uniji, v Sloveniji in na Hrvaškem, v Ameriki - to je mišljeno kot kontinent, upoštevano poslovno okolje ZDA in Kanade, kjer se je recesija, ne samo v nepremičninskem okolju, temveč tudi v okolju avtomobilske industrije kot tudi drugih panogah »realnega sektorja«, pojavila vsled nekontroliranih odnosno slabo kontroliranih tako opevanih »globalizacijskih trendov«, z izključnim ciljem dosegati maksimalne dobičke brez upoštevanja, da se bi moral ves svet osredotočiti prvenstveno na rast nacionalnega BDP in izboljšati življenje na našem planetu, vsled zanemarjanja ekologije in realnega dviga kolektivnega in osebnega standarda na vseh celinah sveta.
Odnos do nepremičninskega stanovanjskega fonda se je v Severni Ameriki odražal v osnovah nehomogenosti nacionalnega izvora poseljenosti in stalna migracija aktivnega prebivalstva vsakih povprečnih štirih let za trenutnimi boljšimi pogoji za zaslužek; ter sorazmerno primerne cene stanovanj z ozirom na statistični dohodek štiričlanske družine.
Pred cca. dvemi leti pa se je opazilo na severno ameriškem nepremičninskem trgu stanovanjskega fonda, da rast cen na leto v povprečju 10/20%, ki so jih inicirali nepremičninski posredniki in poslovne banke z neselektivnim podeljevanjem hipoteranih kreditov, ki so potegnile za seboj vse širši krog aktivnega prebivalstva, je ustvarilo kritično situacijo na trgu nepremičnin. Ker pa vsled stalnih migracijskih tokov, ki niso običajni v Evropi, da ne govorimo o Sloveniji pri vsaki prodaji stanovanja ali hiše, vsled selitve, ameriška družina izgublja pri vloženem kapitalu z ozirom na amortizacijsko realno dobo stanovanjskega fonda, se je presežni kapital družinskih fondov izgubljal v slabo kontroliranih nacionalnih finančnih tokovih in v špekulativnih nadaljnjih globalnih vlaganjih bank in skladov, kar je povzročilo najprej nezmožnost odplačevanja hipotekarnih kreditov vse širšega nižjega in srednjega sloja prebivalcev, iz katerih izhaja »glavna masa« razpoložljivega presežnega kapitala. Slaba gospodarska regulativnost je rušila dolgoletno obdobje konjunkture zaposlovanja v »realnem gospodarstvu«, tako da kljub ogromnim državnim finančnim intervencijam, ni bilo mogoče doseči hitrega gospodarskega preobrata.
In kakšen odziv je bil na severno ameriška dogajanja v Evropski uniji? Kapitalska navezanost in globalna trgovina, ter vlaganja v delniške trge je zanesla negativne trende tudi v Evropo, ki pa se je vsled recesijskega zamika in hitrejše intervencije vlad do vodilnih nacionalnih korporacij izkazala bolj učinkovito kot v Severni Ameriki. Prav tako ni za zanemariti nacionalne koherentnosti poselitve držav Evropske unije z ozirom na nacionalno strukturo, kar ne pozna zlasti Severna Amerika.
Kako pa naša domovina Slovenija? Nekaj časa je v javnih občilih prevladovala iluzija, da smo »imuni za ameriško zgodbo«. Investitorji v novogradnje stanovanjskega fonda so z samo 10% lastnega kapitala zlahka pridobivali hipotekarne kredite, dokler se ni hitro izčrpala presežna vrednost kapitala srednjega sloja prebivalstva. Pa tudi formiranje nenormalnega obsega deleža vrednosti stanovanj z ozirom na »enkratne poglede na primarno stanovanjsko okolje, morje, gore« je danes že občutno padlo.
Nikoli dokazane »izjemne lokacije« so že posrkale tudi razpoložljive izjemne prihodke ozkega kroga prebivalstva, kar se že odraža v neprodanih nepremičninah ob slovenski obali (kot so se »Semedeljski razgledi, Feral Portorož, ali Apart. hotel Lesnina Kranjska Gora«). Tako se počasi izenačujejo cene nepremičnin ob slovenskem morju, Kranjski Gori z cenami v Ljubljani, ki pa so še vedno višje, kot npr. na Dunaju.
Hrvaška je za Slovence predvsem interesantna ob Jadranu, tudi vsled precejšnjega dela izgradnje jadranske avtoceste, kjer od Umaga do Šibenika ni bistvenih nihanj odnosno upada cen. Izjeme v previsokih cenah so le še v Splitu, Dubrovniku in na Hvaru. Tudi otoki nimajo nekih pretiranih ponudb. Tako da je vsled nižjega standarda celinskega dela Hrvaške in trenutne premajhne zainteresiranosti največjega števila gostov iz Evropske unije, to je iz Nemčije; je slovenski kupec interesanten zlasti še po novem Zakonu o vpisu nepremičnin (razen kmetijskih zemljišč) za slovenske kupce v zemljiško knjigo.
Predsednik Združenja SICGRAS
Mirko Strmšek univ.dipl.inž.gradb.
|
|