|
PRAVILNIK O REVIDIRANJU
Združenja sodnih izvedencev in cenilcev Slovenije
za gradbeno stroko – SICGRAS
avtor: sodni izvedenec in cenilec Andrej Kocuvan, uni.dipl.geod.kom.inž.
1.
Predmet pravilnika
S tem pravilnikom se določajo postopki in pristojnosti za izvajanje pregledovanja dela sodnih izvedencev in sodnih cenilcev za gradbeno stroko ter za presojo izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil na področju nepremičnega premoženja (v nadaljevanju: revidiranje)
2.
Namen revidiranja
Revidiranje je namenjeno zagotavljanju in varovanju javnega interesa za kakovost izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil nepremičnega premoženja, ki jih opravljajo sodni izvedenci in sodni cenilci s področja gradbeništva, za potrebe državnih organov, pravosodja, poslovnih bank in zavarovalnic ter drugih pravnih in fizičnih oseb (v nadaljevanju: naročniki).
Pravilnik se sprejema na podlagi statuta Združenja SICGRAS, na osnovi katerega združenje z namenom uresničevanja svojih osnovnih ciljev skrbi za izvajanje:
- revizij izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil, ki so neposredno povezane z glavno dejavnostjo Združenja in ki pripomorejo k izboljšanju strokovnega in poklicnega dela sodnih izvedencev in sodnih cenilcev;
- revizij izvedeniških in cenitvenih mnenj glede na skladnost z veljavnimi predpisi;
in na podlagi zahteve oziroma zaprosila sodišč, upravnih organov ali drugih naročnikov le-tem pomaga pri razjasnitvi odprtih vprašanj, ki se pojavijo v zvezi z izvedeniškimi oziroma cenitvenimi mnenji.
3.
Opredelitve
Revidiranje pomeni strokovni pregled izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil, ki jih izdelujejo sodni izvedenci gradbene stroke in sodni cenilci na področju nepremičnin oziroma gradbeništva.
Revident ali revidentka (v nadaljevanju: revident) je oseba, ki pregleduje in presoja strokovna mnenja.
Revidiranec je sodni izvedenec oziroma sodni cenilec, ki je izdelal izvedeniško mnenje oziroma cenitveno poročilo, ki je predmet revidiranja.
4.
Podlage za revidiranje
Pri revidiranju se upoštevajo:
- Zakon o sodiščih (ZS-UPB2, Uradni list RS št. 100/2005 in nadaljnje spremembe in dopolnitve)
- Zakon o društvih (ZDru-1), Uradni list RS št. 61/2006, 91/2008 in nadaljnje spremembe in dopolnitve)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07, 84/08 in nadaljnje spremembe in dopolnitve)
- Statut Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko
- Hierarhija standardov ocenjevanja vrednosti (Uradni list RS št. 47/2004)
- Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV)
5.
Cilji in načela revidiranja
V postopku revizije se ugotavlja ustreznost in kakovost izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil sodnih izvedencev in sodnih cenilcev glede na strokovna pravila, veljavne standarde in vsakokratno veljavne predpise.
Revizija zajema kontrolo verodostojnosti in kakovosti izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil, primernost in pomembnost uporabljenih podatkov in opravljenih poizvedovanj, ustreznost uporabljenih metod in tehnik ter ustreznost in utemeljenost analiz, mnenj in sklepov.
Pri pregledovanju ocenjevanja vrednosti nepremičnega premoženja se obravnavajo pravilnost, doslednost, utemeljenost, popolnost in zanesljivost ocenjevanja vrednosti.
Revident mora razloge za strinjanje ali nestrinjanje s poročilom v celoti pojasniti. Revident je dolžan upoštevati samo take pogoje in informacije, ki so bili na voljo v času izdelave revidiranega poročila.
6.
Naročniki
Revizijo strokovnih mnenj lahko naročajo sodni in državni organi, poslovne banke in zavarovalnice ter druge pravne osebe in fizične osebe, ki izkažejo pravni interes ali drugo pravno podlago za revidiranje izvedeniškega mnenja ali cenitvenega poročila.
Revidiranje za svoj člane naroča in izvaja tudi Združenje SICGRAS na podlagi letnega načrta.
7.
Izvajalci
Revizijo izvaja komisija za presojo strokovnih mnenj, ki deluje v okviru Združenja SICGRAS in pri izvajanju revizij lahko sodeluje z ministrstvom za pravosodje«.
8.
Komisija za presojo strokovnih mnenj
Komisijo za presojo strokovnih mnenj v skladu s statutom imenuje Upravni odbor Združenja SICGRAS. Komisija ima predsednika in štiri člane.
Upravni odbor združenja imenuje revidente iz nabora članov združenja pri čemer sledi pobudam in predlogom podružnic za ustrezno strokovno zastopanost in enakomerno prostorsko pokritost celotnega območja delovanja. Revident je lahko vsak redni član Združenja, ki na podlagi osebnega interesa, strokovnih znanj, izkušenj, etičnih meril in zaupanja izpolnjuje pogoje za pregledovanje izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil.
Mandat članov komisije kot revidentov je 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Za prenehanje mandata se uporabljajo splošne določbe statuta. Revident mora imeti najmanj tako izobrazbo kot revidiranec.
Revident ne more biti vključen v revizijo, če obstajajo razlogi, zaradi katerih svojega dela ne bi mogel opraviti objektivno in neodvisno, ali ga ne bi mogel opraviti v razumnem času oziroma najkasneje šestih mesecih.
Revidenti morajo skrbeti za ugled stroke in integriteto članov Združenja.
Predsednik komisije za presojo strokovnih mnenj imenuje delovno skupino iz nabora imenovanih revidentov za vsako posamezno revizijo in poročanje. V enostavnih, strokovno manj zahtevnih zadevah, lahko revizijo izvaja tudi en revident, v zelo zahtevnih zadevah pa lahko predsednik določi delovno skupino tudi v širši sestavi.
9.
Način poslovanja komisije za presojo strokovnih mnenj
Način poslovanja komisije za presojo strokovnih mnenj določa ta pravilnik.
Komisija je pri svojem delu samostojna in v celoti odgovorna za svoje delo. Pri svojem delu je dolžna spoštovati kodeks etike, strokovna in poklicna načela. Opravljati mora svoje delo strokovno neodvisno in neoporečno, nepristransko, pošteno, prizadevno in zaupanja vredno.
Do sprejema poslovnika o poslovanju komisije in za zadeve, ki niso določene s poslovnikom ali drugim predpisom, usmerja delo komisije predsednik komisije, razen v primeru vprašanj, ki so povezana s statusom članov ali organov Združenja in za katere je potrebno pridobiti stališče ali smernice Upravnega odbora.
Komisija za presojo strokovnih mnenj načrtuje delo in usklajuje aktivnosti z naročniki ter skrbi za pravočasno in popolno pripravo revizijskih poročil.
Komisija skrbi za pridobivanje potrebne dokumentacije, pripravlja ugotovitve in zaključke ter sklepe o delu revidentov na posameznem primeru in opravlja vse potrebne kontakte z naročnikom.
Administrativna dela za komisijo izvaja sekretar-ka Združenja SICGRAS ali pogodbeni sodelavec.
O svojem delu poroča komisija Upravnemu odboru in Zboru članov Združenja SICGRAS.
10.
Vrste in standardi revizijskih poročil
Pri pregledu izvedeniških mnenj in cenitvenih poročil je poleg določb tega pravilnika in poslovnika o poslovanju komisije potrebno upoštevati tudi predpise, ki obravnavajo pravila revidiranja, v kolikor niso v nasprotju s standardi in pravili gradbene stroke.
Pri cenitvenih poročilih komisija izbere vrsto pregleda v skladu z MSOV (izvršilni pregled,
(pregled o usklajenosti) (administrative (compliance) review)
– Pregled ocenjevanja vrednosti, ki ga opravi naročnik ali uporabnik storitve ocenjevanja vrednosti kot nalogo v okviru skrbnega pregleda, če se bo ocena vrednosti uporabljala za namene odločanja, kot je odkup izdaje vrednostnic za njihovo uvrstitev na borzo (underwriting), nakup ali prodaja premoženja.
Ocenjevalec vrednosti lahko opravi izvršilni pregled ter tako pomaga naročniku pri teh nalogah. Izvršilni pregled zagotavlja, da ocenjevanje vrednosti upošteva ali presega zahteve ali napotila specifičnih trgov in da je najmanj v skladu s splošno sprejetimi načeli ocenjevanja vrednosti (GAVP).
pisarniški pregled, - (desk review)
– Pregled ocenjevanja vrednosti, ki je omejen na podatke, predstavljene v poročilu, ki so lahko ali pa ne neodvisno potrjeni. Na splošno je opravljen z uporabo kontrolnega seznama postavk.
Pregledovalec kontrolira natančnost izračunov, smiselnost podatkov, ustreznost metodologije in skladnost z napotki naročnika, zakonskimi zahtevami in strokovnimi standardi.
Glej tudi Pregled na terenu.
pregled na terenu, (field review)
– Pregled ocenjevanja vrednosti, ki vključuje pregled zunanjosti in včasih notranjosti obravnavanega premoženja ter možen pregled primerjalnega premoženja, da bi bili potrjeni podatki, navedeni v poročilu. Na splošno je opravljen z uporabo kontrolnega seznama, ki zajema postavke, preverjene pri pisarniškem pregledu, lahko pa vključuje tudi potrjevanje tržnih podatkov, raziskavo za pridobitev dodatnih podatkov in preverjanje uporabljenih računalniških programov pri izdelavi poročila.
Glej tudi Pisarniški pregled.
strokovni pregled, (technical review)
– Pregled ocenjevanja vrednosti, ki ga izvaja ocenjevalec vrednosti, da bi oblikoval mnenje o tem, ali so analize, mnenja in sklepi v poročilu, ki je predmet pregleda, ustrezni, utemeljeni in podprti.
pregled ocenjevanja vrednosti).
Odklon od tega določila predstavlja hujšo kršitev standardov in kodeksa.
(valuation review)
– Naloga ocenjevanja vrednosti, ki pokriva več vrst in namenov. Glavna značilnost vseh pregledov ocenjevanja vrednosti je, da posamezni ocenjevalec vrednosti oblikuje nepristransko sodbo pri proučevanju dela drugega ocenjevalca vrednosti. Pregled ocenjevanja vrednosti lahko podpira iste sklepe o vrednosti ali pa se ne strinja z njimi. Pregledi ocenjevanja vrednosti opravljajo kontrolo verodostojnosti ocenjene vrednosti in tudi kontrolo kakovosti dela ocenjevalca vrednosti z vidika njegovega znanja, izkušenj in neodvisnosti.
V nekaterih državah je pregled ocenjevanja vrednosti lahko tudi posodobitev, ki jo opravi ocenjevalec vrednosti istega podjetja za ocenjevanje vrednosti, ki je opravilo izvirno ocenjevanje vrednosti.
V svetu organizacije za ocenjevanje vrednosti razlikujejo več vrst pregledov, npr. izvršilne preglede (preglede o usklajenosti), strokovne preglede, pisarniške preglede, preglede na terenu, preglede, ki zagotavljajo, da je bilo ocenjevanje vrednosti opravljeno v skladu s strokovnimi standardi (če so sprejete podlage ocenjevanja, ki so bile uporabljene pri ocenjevanju vrednosti, ki je predmet pregleda), preglede, ki preverijo splošne tržne informacije za podporo ali oporekanje sklepu o vrednosti, in preglede, ki preverijo specifične podatke pri ocenjevanju vrednosti, ki je predmet pregledovanja, s primerljivimi podatki iz vzorčne skupine.
11.
Postopek revidiranja
Postopek za presojo strokovnega mnenja se prične z vlogo za izvedbo revizije, ki jo naročnik naslovi na Združenje SICGRAS.
Komisija pred pričetkom postopka presodi, ali gre za primer, ki je v pristojnosti Združenja. V primeru presoje, da za primer ni pristojna, obvesti o tem Upravni odbor.
Podlaga za delo komisije so izdelana izvedeniška mnenja in cenitvena poročila, zakonski in podzakonski predpisi, normativi in standardi ter strokovna pravila in kodeks etike, ki veljajo za sodne izvedence in sodne cenilce.
O poteku celotnega postopka pregleda se pisno obvešča revidiranca. Komisija lahko od revidiranca pridobi dodatna pojasnila.
Naročnik revizije je ob naročilu dolžan izvajalcu zagotoviti vso relevantno dokumentacijo. Če dokumentacija, ki jo priskrbi naročnik, ne zadošča za izvedbo revizije, lahko predsednik komisije v sodelovanju s sekretarko Združenja zahteva dodatno potrebno dokumentacijo.
Predsednik komisije na podlagi zahtevka za revizijo opredeli in določi obseg in standard pregleda in imenuje revidenta ali delovno skupino ter rok za izvedbo.
Rok za izdelavo je praviloma do 60 dni. V utemeljenih primerih se lahko rok podaljša, o čemer se obvesti naročnika.
Revizija cenitvenih poročil ne vključuje novega vrednotenja nepremičnine.
Delovna skupina ali revident sta dolžna pripraviti zaključno poročilo o svojih ugotovitvah glede ustreznosti postopka, izbire metode dela in vsebine izdelanega izvedeniškega mnenja ali cenitvenega poročila. V zaključnem poročilu morata navesti, ali ugotovitve revizije izvedeniško mnenje ali cenitveno poročilo v celoti ali delno podpirajo, ali pa se z njimi ne strinjajo.
Zaključno poročilo se izdela v pisni obliki. Poročilo podpišejo revidenti in predsednik komisije, ki ga tudi posreduje naročniku.
Predsednik lahko pred posredovanjem zaključnega poročila naročniku zahteva mnenje Upravnega odbora, če presodi, da zaključno poročilo ni pripravljeno v skladu z načelom objektivnosti in nepristranskosti.
Z zaključnim poročilom se lahko seznanita tudi komisija za razvoj stroke in komisija za izobraževanje z namenom strokovnega izpopolnjevanja.
Originalna dokumentacija je last naročnika, Združenje pa zadrži kopije dokumentacije za arhiv.
Pritožbeni organ zoper odločitve Komisije za presojo strokovnih mnenj je Častno razsodišče.
12.
Varovanje podatkov
Člani komisije so dolžni varovati podatke in rezultate svojega dela kot poslovno skrivnost in jih ne smejo brez soglasja naročnika posredovati tretjim osebam.
Kopije dokumentacije in revizijskih poročil se hranijo v tajništvu Združenja SICGRAS in se varujejo kot zaupno gradivo.
Podatki iz pregledane dokumentacije se brez osebnih podatkov lahko uporabljajo za razvojno in raziskovalno delo.
13.
Stroški
Člani komisije in revidenti so za svoje delo upravičeni do povračila stroškov in nagrade.
O višini nagrade in stroških odloča na predlog predsednika komisije Upravni odbor.
Stroške presoje strokovnih mnenj iz 1. odstavka 6. člena krije naročnik v skladu s tarifo, ki jo za storitev presoje strokovnih mnenj določi Upravni odbor.
Stroški za presojo strokovnih mnenj iz 2. odstavka 6. člena bremenijo proračun SICGRAS-a.
Na podlagi ocene stroškov presoje naročnik založi predujem na poslovni račun SICGRAS-a.
14.
Sodelovanje z organi združenja
Komisija za presojo svojih mnenj pri svojem delu sodeluje s Komisijo za razvoj stroke in s Komisijo za izobraževanje.
V primeru, da je v revizijskem postopku ugotovljeno, da je bil pri pripravi izvedenskega mnenja ali cenitvenega poročila kršen etični kodeks, komisija o tem obvesti Častno razsodišče.
15.
Splošne in končne določbe
Pravilnik je sprejel zbor (skupščina) SICGRAS-a na izrednem zboru (skupščini) dne 29.06.2009 in prične veljati 1.julija 2009.
Ljubljana, junij 2009
Predsednik zbora (skupščine) SICGRAS
Franc Pintar univ.dipl.ing.geod. in inž.grad.
|